Serial cup 2020

01.11.2020

Avtor: Simon Rant

Fotografije: Wojciech Kocot

Že od leta 2011, Gašper Prevc, s svojo ekipo, vsako leto v Tolminu ob koncu avgusta ali v začetku septembra, uspešno organizira tekmovanje Serial Cup. Vzleta se iz vzletišč Kobala in Lijak. Tekmovanje poteka v kategorijah serijskih padal, najvišja klasa je lahko EN-C. Dogajanje je prilagojeno predvsem pilotom, ki so se začeli ukvarjati z XC letenjem in bi radi izboljšali svoj nivo znanja in izkušenj, preleteli razdalje in spoznali kako uspešno opraviti tekmovalne naloge. Večerno dogajanje popestrijo analize tekmovalnih nalog in predavanja povabljenih top pilotov (video posnetki predavanj so dostopni na: www.serialcup.com Vsako leto so prosta mesta na tekmovanju zapolnjena že kmalu po razpisu, predvsem s tujimi tekmovalci. Letos je tekmovalo 16 slovenskih pilotov in objavljamo zapis enega od njih.

Novi in čudni časi, nova pravila...

Serial Cup je bila ena izmed prvih izpeljanih tekem v XC preletih v tem letu. Na tekmo se je prijavilo 85 pilotov iz različnih evropskih držav. V primerjavi s tem, kar smo bili navajeni iz preteklosti, smo na 'briefingih', 'debriefingih' in med prevozi v kombijih, vsi morali obvezno nositi maske. Večina komunikacije med tekmovalci in organizatorjem je potekala preko mobilne aplikacije 'WhatsApp', kar se je odlično obneslo in upam, da se bo to obdržalo tudi v prihodnosti. Tako kot v zadnji izvedbi Serial Cup-a, leta 2018, smo tudi tokrat bili točkovani po sistemu TBS (Time Based Scoring).

Prvo tekmovalno nalogo smo imeli v soboto, 22. avgusta, z vzletom na Kobali. Prva obratna točka je bila Planica pod Krnom, potem pa se je bilo potrebno vrniti nazaj proti Kobali. Sledil je povratek do začetka grebena Kobariškega stola in nato do cilja v kamp Gabrje. Dan je bil vsaj v začetku dokaj 'mrtev' in le 31 pilotov je zmoglo do cilja. Ne bi se ravno hvalil, ampak sem 'joške božal' celo uro, preden sem neslavno scuril... (joške – hriba Ozben in Ladrski vrh) Sledilo je 2 dni močnega vetra in v tem času je bilo možno izkoristiti 'Shitty weather coupon', namenjen za kajak in kanu, ki ga je organizator primaknil ob vpisu na tekmo. Tekom teh dveh dni se je en večer za vse tekmovalce tudi malo bolj odprla pipa na sodčku za pivo...

Druga tekmovalna naloga je sledila v torek in sicer prav tako s Kobale. Prva obratna točka je bil Krn, druga pa preko doline Livek z majhnim cilindrom. Na Krnu naberem še malo več, kot menim, da je potrebno in sem na repu vodilne skupine. Zapeljemo se proti Livku in se mi kar smeji, ko gledam revčke dol spodaj... Ampak dolina, skupaj s celim pobočjem Mrzlega vrha, je že lep čas v senci. Peščica 'ta pametnih' je takoj po obratni obrnila nazaj v Krn, 'ta neumni' (večina) pa smo tiščali v Mrzli vrh. Ker Mrzli vrh vedno dela... No, tokrat je bilo drugače in mesto pristanka je bilo odvisno samo od tega, koliko je kdo nabral pred tem na Krnu. Rok Lotrič je bil edini, ki mu je uspelo najti termiko v polmraku. To je rezultiralo v tem, da je v miru spil 'Goal beer', pojedel hamburger in si naročil še eno pivce, preden je drugouvrščeni doletel v cilj. Ta dan se je v cilju smejalo samo 11 pilotov in ena pilotka. Kljub temu, da je madžar Varga nekaj metrov še po travniku odtekel, je vseeno postal prvi med tistimi, ki ni dospel v cilj...

Ta dan nas kar nekaj prične tudi sumiti, da organizator nima na zalogi dovolj 'Goal beer-a' in posledično zato dobimo tako zahtevne tekmovalne naloge.

Tretjo disciplino smo zaradi močnega vzhodnika leteli na Lijaku. 'Para-waiting' se je kar vlekel in vlekel, tako da smo šli v zrak šele malo pred drugo uro. V začetku smo imeli zelo slabe pogoje in disciplina je bila, na kratko rečeno, trikrat sem in tja po grebenu z obratnimi točkami nad ravnino. Proti koncu so se razmere neverjetno izboljšale in brez izjeme smo v cilj prihajali s 500 m zaloge višine... Tokrat s(m) o Slovenci pokazali kako se dela, saj je bilo med prvimi sedmimi kar 5 naših. V cilju je pristalo 44 pilotov in mnenje o količini 'Goal beer-a' v Gašperjevem kombiju se rahlo spremeni.

Zadnja, 50 km tekmovalna naloga, se odvije v četrtek na Kobali. Na začetku kaže slabo, saj se kakih 50 tekmovalcev po vzletu na vzhodno stran nikakor ne uspe pobrat. Ni mi za v zrak in vzletim samo 15 minut pred markerjem, ko so ostali s težavo pobrali. Zapeljem se direktno naokrog v mali Triglav, kjer naletim na 'raketo', iz katere nekaj minut pred markerjem izstopim pod bazo oblaka na 2200 metrih. Startamo do prve obratne na začetku Polovnika in se nato vrnemo na Krn, kjer naberemo 'korajžo' za Livški Kuk. Sledi povratek na Polovnik, na točko Trnovo sredi doline. Zadnji del je bil 'final glide' iz Krna do Mosta na Soči in nazaj v Gabrje. Zelo dirkaška disciplina s povprečno hitrostjo preko 25km/h. Prav vsak si lahko samo želi čim več takih nalog, ki je ob skoraj 60-ih pilotih v cilju tudi utišal zlobne jezike o 'Goal beer-u'...

Bil je četrtkov večer in podelitev, z žrebanjem za nagrade ter proslavljanjem, se je simpatično raztegnila tja do polnoči. Vzdušje je bilo zelo prijetno in zdelo se je, da se v tem, že rahlo jesenskem večeru, prav nikomur ne mudi. Za konec ne bi preveč dolgovezil in bom rekel samo tole: Organizacija na nivoju in usta do ušes! Če bo vse tako, kot bi moralo biti, se vidimo spet ob letu osorej!

Skupno:

  • 1. Rok Lotrič (SLO)
  • 2. Lorant Falucskai (HUN)
  • 3. Kuba Sto (POL)

Dekleta:

  • 1. Katalin Juhasz (HUN)
  • 2. Joanna Kocot (POL)
  • 3. Magdalena Janaway (GBR)

Junior:

  • 1. Rok Lotrič (SLO)
  • 2. Peter Kocjan (SLO)
  • 3. Abel Varga (HUN)

Fun Class:

  • 1. Farkas László (HUN)
  • 2. Artur Frankowski (POL)
  • 3. Magdalena Janaway (GBR)