Izmet

Avtor: Matt Warren

Vir: Cross Country, št. 182 - avgust 217

Prevod: Jernej Bodlaj

Ko izvržete rezervo, le-ta postane najpomembnejši del vaše opreme. Sicer le tiči v sedežu, kjer jo stiskamo, besnimo nad njo in vanjo se nabira prah. Morda je čas za menjavo. Za mnenja smo vprašali strokovnjake: kako izboljšati odnose z našimi rezervami in kako poskrbeti, da bodo delovale, ko jih bomo potrebovali?

Izbira rezerve

Kako izbrati rezervo, ki bo za nas najprimernejša? Vprašali smo za nasvet.

Tom de Dorlodot je poznan kot profesionalni pustolovski pilot in Red Bullov atlet. Letel je povsod, od plaž v Franciji, do Karakoruma v Pakistanu. »Katero rezervo izberete, je odvisno od tega, kaj počnete,« pravi. »Kjer je mogoče, poskušam biti čim lažji in vzamem najlažjo okroglo rezervo – okvirno en kilogram. Ko se odpravim na H&F ali bivak letenje, navadno poznam teren in letim preko področij, kjer lahko pristanem, zato mi okrogla zadošča. Takšen izbor ustreza tudi za večino tekmovalcev na X-Alps, kjer je nizka teža glavnega pomena.«

V zadnjih letih se v modi pojavljajo kvadratne rezerve. Randi Eriksen si je razvoj le-teh ogledal od blizu, saj je član testne organizacije Air Turquoise, kjer izvajajo EN certificiranje. »Danes praktično vsi govorijo o kvadratnih rezervah,« meni. »Imajo podobnopropadanje in odpiralne čase kot okrogle rezerve, a so stabilnejše, kar je odlična prednost.«

Chris White je inštruktor, vodič in strokovnjak za ekstremne manevre. Dela z gurujem ekstremnih manevrov Jockyjem Sandersonom in preko tečaja ekstremnih manevrov je pomagal že stotinam pilotov. »Zdi se mi, da so kvadratna padala stabilnejša, saj razvijejo smer potovanja,« predvideva. »V bistvu potujejo nad tlemi, čeprav ne nujno naprej. Lahko potujejo nazaj ali vstran. V vsakem primeru pa je manj verjetno, da nihajo in nič težje jih ni prelagati.«

Bi si morali umisliti vodljivo rezervo? Vodljive rezerve nam dajo več avtonomije glede izbire pristanka, a morate vedeti, kako jih uporabljati in hkrati biti pripravljeni na nekaj presenečenj.

Tom: »Če letim v bolj odročnih krajih, bolj tehničnih, kot Pakistan, potem letim z Beamer serijo Rogallovega tipa rezervnih padal. Ima 500g več, ampak lahko jo vodimo, kar je zelo pomembno v odročnih področjih. Z njimi lahko pristanete kjerkoli. Enkrat sem metal v Organyi in uspel pristati na vzletišču.«

»Vendar si je vredno zapomniti, da se vodljive rezerve često odpirajo z navitjem. Ni prav velik problem, če se odpre navita. V začetku se tako spušča navpično navzdol, le odviti se morate in osvoboditi komande in že lahko upravljate smer.«

»Na voljo so tudi Base sistemi rezervnih padal, ki so daleč najboljša možnost. Trenutno so žal še vedno pretežka, a to se bo spremenilo.«

Randi se strinja, da so vodljiva rezervna padala bolj komplicirana. »Velikokrat se odpirajo z navitjem. Sistem Rogallo, na primer, se lahko odpre v smeri vetra in hitro moramo popraviti smer. Zadeva je odlična za izkušene pilote, manj za začetnike, še posebno ker se je treba ukvarjati še s padalom.«

Chris: »Glavna stvar pri uspešni uporabi vodljive rezerve je, da imamo nekakšen sistem odklopa glavnega padala. Slednje potencialno doda še več problemov. Morda so primernejše, če jih izvržemo na višini, a se po mojih izkušnjah to redkeje dogaja. Navadno ljudje skušajo rešiti glavno padalo dokler so visoko, kar pomeni, da se večina izmetov dogaja razmeroma nizko. In če uporabljate vodljivo rezervo, boste morali najprej poskrbeti za glavno padalo in prevzeti kontrolo leta rezerve, preden ta dejansko postane vodljiva.«

»Vsi sistemi imajo prednosti in slabosti in vedno je možno najti primere, kjer so eni boljši od drugih. Če ne veste točno, kaj se vam bo pripetilo, je težko vedeti katerega izbrati.«

Kaj uporablja on? »Lansko leto sem zamenjal rezervo, pred tem pa področje precej raziskal. Na koncu sem se odločil za preprosto, »trotel-ziher«, lahko, okroglo rezervo. Šlo je za najboljši kompromis.«

Vgradnja in pripravljenost za uporabo

Treba se je odločiti tudi kje bomo rezervo imeli. V sedežu ali v naročju v sprednjem kontejnerju.

Tom: »Ko ljudje začnejo z jadralnim padalstvom, jim često svetujem, naj se odločijo za sprednji sistem. Rezervo je lahko najti in s poljubno roko jo lahko izvržemo.«

»Ko sem bil star 16 ali 17 sem se učil »full-stall« in nisem točno vedel, kaj sploh počnem. Šlo je hudo narobe in zelo hitro sem propadal proti tlom. Težava je bila, da sploh nisem razmišljal o rezervi, samo rešiti sem hotel situacijo s padalom. A v zadnjem trenutku sem pred nosom videl ročaj rezerve in jo izvrgel. Zasluga, da sem uspel preprečiti hudo nesrečo, gre verjetno sprednjemu sistemu.«

Chris: »Menim, da je smiselno izbrati ujemajoč sistem. Če uporabljate Gin-ov sedež, je smiselno vgraditi tudi Gin-ovo rezervo. Drugače je nekako tako, kot bi v vašega Forda dali Volkswagen-ov motor.«

Tom: »Katerikoli sistem že uporabljate, testirajte ga. Pojdite na tečaj ekstremnih manevrov in se dogovorite za test. Večina ljudi smatra rezervo za alternativni načrt, a pravzaprav ne vedo, kako se obnaša in kaj počne.«

Chris: »Bi jo moral testirati na ekstremih? Prepričan sem, da če ste se v kontroliranih okoliščinah z izmetom že srečali, boste bolj verjetno segli ponjo, ko jo boste potrebovali,« se strinja.

Ostaja še vprašanje barve. Če želite, da vas bodo lažje našli med drevesi, se izognite izbiri zelene. Zanimivo je, da nekateri proizvajalci še vedno uporabljajo zeleno.

Izmet

Izbrali in spakirali ste svojo rezervo, zdaj pa razmišljate, kako jo uporabiti? »Na izmet morate biti pripravljeni – zgodaj,« pravi Tom de Dorlodot. »Veliko ljudi čaka predolgo in si polomi hrbtenico. V bistvu, ko gre vse k vragu, bi moral biti izmet rezerve vaša prva izbira. Če ste jo preizkusili na tečaju ekstremov, veste kaj pričakovati in bolj boste pripravljeni. Seveda, včasih boste v popolni zmedi in takoj ko boste izvrgli rezervo, se bo glavno padalo popravilo. To je nadležno, a vsaj varni boste.«

Razmišljati morate tudi kako jo boste izvrgli. O tem razmišljajte tudi na tleh, ne samo med letenjem. Smiselno je razumeti in biti dobro seznanjen z opremo.

»Najprej morate natančno vedeti kje je ročka rezerve. Preverite, če je na mestu in na vam ustrezni strani. Morda uporabljate izposojeno opremo, ali pa ste jo dali ravno preložiti in je montirana na drugi strani. Preverite, če so zatiči vstavljeni. Ročka se med potjo na vzletišče lahko kam zatakne. V zraku poskušajte seči po ročki. Najti jo morate, brez da razmišljate o njej. Pomembno je tudi, kako izvržete. Najprej je treba osvoboditi zatiče, potem pa z močnim potegom izvleči rezervo. Nato poglejte kaj počne padalo in odvrzite jo v smeri stran od padala. Če ste npr. v avto-rotaciji, ne vrzite pred padalo, saj bo sicer rezerva pristala med vrvicami padala. Vreči morate za padalo.«

»Zapomnite si, da se zgodba ne zaključi z izmetom. Poskrbeti morate še za padalo in sicer tako, da ne nasprotuje rezervi. Načeloma zgrabim eno od komand, navijam jo okrog roke in vlečem, dokler ne uspem zagrabiti krila. Nato krilo stlačim med noge. Na ta način se še nekoliko ublaži pristanek.«

»Enkrat sem akrobatsko letel in šlo je vse narobe. Izvrgel sem svojo okroglo rezervo in zelo hitro priletel proti tlom v korito za živino, a padalo, nabasano med mojima nogama, je delovalo kot dodatna zračna blazina.«

Randi Eriksen ima nasvet, kaj storiti, če se znajdemo v popolnem neredu. »Odvisno je od okoliščin. Predvsem z reševanjem ne vztrajajte predolgo, odvisno od vaše višine, se razume, preden izvržete rezervo. Glede na način »pospravljanja « padala na poti navzdol pod rezervo, smo poizkušali z različnimi načini. Vedno pa dlje kot smo odlašali, težje je bilo upotegniti padalo. Zato čim prej potegnite padalo k sebi.«

»Kaj zagrabite je odvisno od tega, kaj dosežete. Skušali smo asimetrično, s potegom ene strani krila, kar je v določenih situacijah delovalo odlično, v drugih pa je bila prava katastrofa.«

»Poskušali smo z eno samo komandno vrvico. Tudi tu je bilo različno. Enkrat odlično, drugič povsem narobe. Resnično je odvisno od dogajanja.«

»Karkoli že počnete, skušajte čim bolj nagnesti padalo k sebi. Jadralno padalo lahko na učinkovitost rezerve močno vpliva.«

Chris White: »Ko iz sedeža vlečete rezervo, je pomembno, da veste, da gre iz sedeža v obratni strani kot je vanj vstavljena. «

»Z drugimi besedami. Če je rezerva montirana iz strani pod sedežem, potem jo morate izvleči pod kotom v nasprotni smeri. Če jo boste v takšni situaciji vlekli proti sebi, navzgor, kot bi dvigovali uteži za bicepse, jo boste vlekli pod kotom 90° glede na smer, v kateri je bila vstavljena v sedež.«

»Druga stvar je, da jo zanihate, preden jo odvržete. Večina ljudi pozabi na to.«

Tom: »Med letenjem morate vedno imeti pri roki nož za rezanje vrvic. Ni veliko ljudi, ki ga imajo, a z njim lahko odrežejo vrvico, ki rezervi morebiti preprečuje, da bi se odprla. Če je potrebno, lahko odrežejo celo padalo.«

»Četudi vse deluje brezhibno, boste hitro ugotovili, da se z rezervo spuščate hitreje, kot bi si mislili. Še posebej, če imate lahko varianto. Noge si lahko dejansko polomite.«

»Rezerva predstavlja eno zaščito. Protektor hrbta drugo, a še vedno bodite pripravljeni na padalski doskok (PLF), ki predstavlja še tretjo zaščito. Vedno pristanite na noge in bodite pripravljeni, da se zakotalite. Polomil sem si hrbet in vi resnično si tega ne želite.«

Tom dodaja, da je potrebno razmišljati tudi o tem, kaj se bo dogajalo po pristanku. »Morda ste na drevesu, ali pa imate zlomljeno nogo. Kako vas bodo našli reševalci? Ne morete se vedno zanašati na telefon. Sestopanje z drevesa je navadno izredno nevarno.«

»Najboljša možnost je imeti samostojno napravo za oddajanje lokacije. Obvezno je imeti nekaj podobnega kot je InReach ali Garmin. Imel sem nesrečo ob Jadranu, ko sem letel s Paulom Guschelbaurjem. Pristal sem na drevesu, pritisnil na gumb in helikopter je prišel v 16 minutah.«

Skrb za rezervo

Ne zataknite je v sedež in na njo pozabite. Potrebuje skrb, redno prelaganje in razumevanje. Chris White na leto preloži preko 100 rezerv in opaža množico pogostih težav.

Izogibajte se čemurkoli, kar bi lahko ogrozilo reševalni sistem in to vključuje vse prefinjene trike, ki ste jih od kolegov morda slišali. Na primer: »Na rezervo ne privezujte notranjega kontejnerja. To je resnično slaba praksa. Podobnega mnenja sem o privezovanju plovca na ročaj za izmet. Vsemu, kar bi lahko negativno vplivalo na potek izmeta, se želite izogniti. Je resnično vredno tvegati, da bi prihranili 20€? Mislim, da ne.«

Kljub temu, da ni očitno, se morate zavedati, da je rezerva lahko poškodovana. Največkrat zaradi Velcro trakov (»ježkov«). »Pozorni bodite na tisti del s kaveljčki. Precej hitro lahko poškodujejo nosilne trakove ali vrvice. Videl sem celo primer, ko je ježek predrgnil notranji kontejner in v rezervo naredil luknje. Čedalje pogostejši so sedeži, pri katerih so v kanalih za vrvi za rezervo ježki nadomeščeni z zadrgami. To je genialno. «

»V bistvu poudarjam, da je pomembno to, da je vsak višek ježka s kaveljčki na zunanjem delu kanala, kjer ga vidite in kjer ne more povzročiti škode. Poškodbe zaradi ježkov vidim skoraj pri polovici primerov ob prelaganju rezerv. Težava pri poškodbah z ježki je v tem, da lahko nosilnost nosilne vrvi preverimo le tako, da jo strgamo. Žal to ni preveč uporabno. Alternativne poti, da bi z gotovostjo določili koliko je vrv oslabljena, ni. In zapišite si, kdaj je na sporedu naslednje prelaganje. BHPA (angleška zmajarska in jadralno padalska zveza) priporoča prelaganje na vsakih 6 mesecev, vsaj enkrat na leto pa večina proizvajalcev. Svojo prelagam enkrat letno. V obzir vzemite tudi življenjsko dobo rezerve. Često se na to pozabi.«

»Večina proizvajalcev priporoča menjavo vsakih deset let, a nedavno sem prelagal primerek iz sedemdesetih. Veliko starih je še vedno v uporabi. Material Redno prelaganje se po desetih letih začne vidno slabšati, kar v najboljšem primeru vpliva le na hitrost propadanja. Močenje rezerve tudi ni pametna ideja. Namakanje nikoli ni koristno in s tem ne mislim le na zasilni pristanek v jezeru.«

»Morska voda še posebno povzroča vse vrste nevidnih poškodb in razjed na njih, a Randi pravi celo, da so pri Air Turquoise opazili, da se karakteristike rezerv po pristankih v vodi spremenijo. Skladno z EN certifikacijo vsako rezervo testiramo dvakrat, da se prepričamo, da so rezultati enaki. Če rezervo prvič testiramo s pristankom v vodi, se pogosto dogaja, da v drugo rezultati niso več v dovoljenih okvirih.«

»Vodni pristanki naredijo blago bolj propustno, še posebej pri lahkih materialih. Načeloma po vsakem pristanku v vodi, ali če rezervo zmočite, jo dajte na pregled.«

Chris dodaja: »Zmočite jo lahko tudi tako, da na mokrem vzletišču sedite na njej. Pravzaprav na tleh nikoli ne bi smeli sedeti v sedežu na rezervi. Pri pristankih na plaži je lahko neprizanesljiv tudi pesek, odveč pa ni niti pozornost na snegu. Ko je vaša rezerva montirana v sedežu, ni prav dobro zaščitena. Zavedajte se tega.«

»Ne glede na uporabo je zanimivo, da material na rezervah in tudi padalih s časom degradira. Pri ugotavljanju stanja opreme je starost materiala zelo pomemben faktor. Tudi če imate novo rezervo, ki ni nikoli uzrla svetlobe, se kakovost njenega materiala slabša.«

»Rezervo dajte na test tudi v primeru, da ste imeli nesrečo, pa četudi sedež izgleda v redu. Rezerva je morda poškodovana.«

»Sistem z rezervo morate bodisi zelo dobro poznati, bodisi pa naj ga preveri nekdo, ki ga,« pravi Chris. »Pred kratkim sem preveril prijateljevo rezervo in ugotovil, da so mu jo v klubu narobe zložili v sedež. Morala bi iti v neoprenski predelni del v sedežu, a žal ni bilo tako. Med letenjem mu je zdrsnila v vrečo za noge-kokon.«

»Ko prelagam rezerve, spodbujam stranke, da sodelujejo in se spoznajo s svojim sistemom. Menim, da bodo ljudje, ki delovanja ne poznajo, bolj oklevali z izmetom, ko bi to bilo potrebno.«

»Na vsakem novem sistemu bi morali na tleh opraviti test izmeta in znati rezervo sami vstaviti nazaj v sedež. Eden od najpogostejših težav pri izmetu je, da se ozek trak, ki povezuje rezervo z ročajem, zategne še preden zatiči popustijo. To pomeni, da rezerve sploh ne moremo izvleči.«

»Ko pri tečajnikih na ekstremnih manevrih pregledujemo opremo, redno ugotavljamo, da je pri vsakem desetem kakšna težava. Našli smo sisteme, kjer rezerva ni bila pripeta na trak sedeža, ali pa trak ni bil vpet na sedež.«

Mehka ali trda navezava?

Chris je močan zagovornik uporabe nerjavečih členov za medsebojno povezovanje komponent. Dvajset let nazaj se je ubil francoski pilot, ki je imel rezervo pripeto direktno. Zaradi velikega trenja v vozlu se mu je trak na stiku stopil in strgal.

Današnji materiali so močno napredovali, tako da veliko sedežev uporablja direktne povezave. Zveza proizvajalcev jadralno padalske opreme (PMA), Edelrid in Advance so pravkar ugotavljali ali so direktne povezave boljše, oziroma slabše od takih z vmesnim jeklenim členom. O tem bo več v eni od prihodnjih revij.

Moto tega nasveta je, da če nismo prepričani, poglejmo v navodila, ali pa vprašajmo kvalificiranega strokovnjaka za profesionalen nasvet.

Certifikacija

Vsaka rezerva, ki jo lahko kupite, bi morala imeti opravljen EN preizkus. Vendar kako rezerva pravzaprav dobi uspešno oceno? Randi Eriksen iz testne organizacije Air Turquoise razlaga:

»Imamo dva tipa testov za standard EN (European Norm). Izvajamo test v zraku in strukturni test v laboratoriju. V zraku preverjamo tri stvari: odpiralni čas, stabilnost in hitrost propadanja.«

»Test izvajamo tako, da poletimo nad jezero in izvržemo rezervo. Seveda to pomeni, da velikokrat pristajamo v jezeru. Lani smo skupaj v jezeru pristali 80 krat. Testiramo brez jadralnega padala. To pomeni, da takoj ko izvržemo rezervo, padalo odpnemo.«

»Najprej izmerimo odpiralni čas rezerve. To storimo tako, da med rezervo in sedež namestimo člen, ki se pri sili 2 kN (cca. ekvivalent teži 200 kg) vidno deformira.

S kamero snemamo postopek odpiranja in ko se člen deformira, zaključimo, da je rezerva popolnoma odprta.«

»Odpenjanje jadralnega padala izzove nihanje. Če je rezerva stabilna, se mora nihanje zadušiti. Če se ne, potem rezerva ne opravi preizkusa. 30 metrov pod seboj ima pilot obešeno žogo. Čas med dotikom žoge z gladino jezera in pristankom v njem nam omogoča izračun hitrosti propadanja.«

»Za uspešno opravljen EN certifikat mora biti odpiralni čas krajši od 5 sekund, nihanje mora biti dušeno, propadanje pa mora biti pod 5,5 m/s. Vodljive rezerve ne smejo propadati hitreje od 4m/s, pretežno zato, ker imajo horizontalno komponento gibanja. V kratkem se bodo ti parametri še zaostrili. Odpiralni čas bo smel biti največ 4 sekunde.«

»Velja si zapomniti, da 5,5 m/s ni počasi. Rezerve so namenjene reševanju življenja, ne nujno zaščiti gležnjev. Če boste nihali, boste hkrati tudi hitreje propadali. Celo pri pristankih v jezeru včasih dobimo manjše in čudne poškodbe.«

»Ko rezerva dobi EN certifikat, mora biti le-to označeno. Navadno na nosilnem traku. Bodite pozorni, obstaja tudi LTF certifikat, ki dopušča propadanje do 6,8 m/s in stabilnosti ne predpisuje. Skoraj vse novejše rezerve ustrezajo EN standardom, a pri starejših rezervah velja biti pozoren.«

Brooke Whatnall: Bil sem tam… »V jezi sem rezervo izvrgel že dvakrat. Prvič ravno na začetku svoje akro kariere. Začel sem z lepim helikopterjem, a rotacijo ustavil preveč na hitro. Navilo me je.«

»Po pomotii sem potegnil napačno komando in padel v stabilno spiralo. Ker sem vedel, da sem še 400 m visoko, sem se odločil za varnejšo različico. Izvrgel sem vodljivo rezervo (Beamer 2). Zaradi sil v spirali je bilo odpiranje res hitro in pristanek v jezeru nežen.«

»Drugič, mesec kasneje, sem bil v Organyi in se učil »Misty Flip« (360° negativa po velikem nihaju). Ni mi uspelo ustaviti vrtenja, padalo se je zaprlo in spet sem končal v zaporedju navojev. Bil sem še visoko in na varnem, zato sem skušal rešiti situacijo. V paniki sem izpustil komande in padalo je znorelo v spiralo in obrat medtem, ko sem bil še navit. Tudi tokrat sem izvrgel rezervo, k sebi sem potegnil padalo in nežno pristal v veter.«

»Iz obeh dogodkov sem se veliko naučil. Vedno vedite, koliko višine potrebujete za varen izmet rezerve, »pospravljanje« padala in nežen pristanek. Zapomnite si, kje je vaša ročka in zavedajte se, da se zgodba ne konča s potegom. Ko izvlečete rezervo, jo močno zanihajte in odvrzite stran od padala.«

»Onemogočenje padala ja prav tako pomembno, zato ne odlašajte s tem opravilom. Povlecite za B linije padala, ali za karkoli, kar vam je v dosegu, da le preprečite planiranje proti tlom. Dobra izvedba padalskega doskoka (PLF) vam bo omogočila varnejši pristanek.«

»S čim trenutno letim? Vedno sem bil zadovoljen s svojimi Rogallovimi rezervami, a ker niso 100% zanesljive, imam še okroglo. Kratek čas sem letel z akro Base sistemom in to je še vedno najvarnejša različica sistema na tržišču, a zahteva dodatna znanja pakiranja in tehniko izmeta.«

Brooke Whatnall je »team pilot« pri U-Turnu in fotograf. Trenutno se nahaja v Dubaju in dela za SkyHub Paramotors.