Povzetek poročila: Test vpliva sedeža

01.03.2019

Povzeto po poročilu »PMA Harness Effect Test«, podanem od združenja proizvajalcev jadralnih padal - PMA (Paraglider Manufacturers Association)

Prevod: Nejc Deželak

Vsi udeleženci so že vnaprej predvidevali rezultat tega testa, a vendarle se je zdelo potrebno preveriti ta stara dejstva. Na kratko, raziskovan je bil vpliv različnih sedežev in njihovih nastavitev na obnašanje primerljivih jadralnih padal spodnjega in srednjega razreda. Soglasno so se vsi strinjali: »Če je sedež različen od tistega, ki se je uporabljal na testih, bo odziv jadralnega padala tudi drugačen«.

V zadnjih letih je veliko sedežev, ki so bili še 10 let nazaj povsem rezervirani za višje kategorije jadralnih padal, postalo dostopnih tudi za pilote nižjih kategorij. Z ali brez deske, hike&fly z eno nožno zanko ali recimo zaprti sedeži s srednje ležečim položajem. Ampak v kakšni meri vpliva to na obnašanje jadralnega padala? Bo nizki EN-B postal visoki EN-B ali celo EN-C?

V javnosti prevladuje mnenje, da je potrebno sedež obravnavati ločeno od jadralnega padala. Če je le možno, mora jadralno padalo pokazati enake reakcije z vsemi možnimi sedeži in to tudi z vsakim pilotom. Vendar, takoj ko pride do odstopanja, se pilot najprej kritično ne vpraša o napačni kombinaciji opreme, ampak se refleksno obrne na izdelovalca ter testne organizacije. Proizvajalec je pogosto direktno obtožen nekorektnih trditev o jadralnem padalu na anonimnih forumih. Proizvajalčeve navedbe o izdelku so s tem postavljene pod vprašaj in njegov ugled je pogosto oškodovan.

Potrebno se je boriti proti takšnemu nerazumevanju glede klasifikacij jadralnih padal. Točno to je cilj tega članka.

Pravno gledano obstaja samo letalni sistem. Testi, kjer bi kombinirali različne sedeže, rezerve in jadralna padala, niso omenjeni v zakonu o letenju. To nam sicer daje na eni strani svobodo uporabe neštetih kombinacij, na drugi pa je to lahko problem! Nobena stvar ni popolnoma kompatibilna z vsako drugo stvarjo. To velja tako za kombinacijo reševalnih padal z določenimi sedeži, kot tudi za sedeže z določenimi jadralnimi padali. Reševalno padalo se mora prilegati sedežu vsaj po prostornini. Kaj mora izpolnjevati sedež, da je kompatibilen z jadralnim padalom, pa je neznano.

Zato si poglejmo rezultate testa:

Najprej, zahvala proizvajalcem, ki so podprli ta projekt. Prva predpostavka je bila, da test ne bo škodoval nikomur, ne glede na končne rezultate. Iz tega razloga ostajajo uporabljeni sedeži in padala anonimni.

Uporabljena so bila štiri različna jadralna padala. Tri izmed njih so bila nizki EN-B, eno pa je bilo lahko ENA. Kombinirana so bila s štirimi zelo popularnimi sedeži. Tekmovalni sedež z namenom ni bil vključen, saj se redko uporablja v kombinaciji s takšnimi jadralnimi padali. Testiranje je potekalo dva dneva na Gardskem jezeru, v EN 926-2 pogojih. Skupno je bilo opravljenih več kot 40 poletov. Teste so opravljali zelo izkušeni piloti, ki so lahko podali objektivne ocene o obnašanju jadralnega padala. Piloti so bili v območju predpisane obremenitve jadralnega padala in sedeži so bili natančno nastavljeni na velikost pilota.

Vsakič so se izvedli naslednji trije manevri (v skladu z EN 926-2:2016):

• simetrično frontalno zapiranje
• asimetrično (3/4) zapiranje
• globoka spirala

 

Manevri so bili najprej preizkušeni iz nevtralnega, pokončnega položaja, z razdaljo prsnega traku kot je predpisano v EN 926-2 standardu. V drugem poletu je bil prsni trak maksimalno razprt in v tretjem se je k temu dodala še maksimalno ležeča nastavitev sedeža.

In res, če so bili sedeži nastavljeni kot predpisano, so se jadralna padala na vseh sedežih obnašala v skladu z njihovo kategorijo. Vseeno je potrebno omeniti, da so bili odzivi vendarle že tu opazno drugačni. Odvisno je bilo od višine točke vpetja ter če je sedež imel desko ali ne, ampak preskoka v kategoriji ni bilo – EN-B je ostalo v EN-B.

Bolj kot so piloti začeli razprirati prsni trak, bolj so se jadralna padala pričela obnašati drugače. Denimo, jadralno padalo EN-A se je pričelo z vsakim sedežem obnašati kot EN-B. To še ni bilo vse, ko so piloti nastavili sedež v maksimalno ležeč položaj, so bili odzivi jadralnih padal še bolj drastični. Preskok za vsaj eno klaso je bil vedno opažen. Še več, bili so tudi primeri, ko so morala biti jadralna padala klasificirana celo kot END, kar je zahtevalo aktivno pilotovo posredovanje za reševanje situacije.

Vpliv znamke sedeža oziroma jadralnega padala ni bil posebej opažen. V celoti gledano je vsaka kombinacija sedeža in jadralnega padala odstopala precej podobno.

Le redki pilot letijo s svojimi sedeži v predpisanih EN nastavitvah, za vse ostale se je jasno pokazalo, da se pojavijo opazne razlike v reakcijah jadralnega padala, predvsem kadar je predolga dolžina prsnega traku, preveč ležeč položaj ali kombinacija obeh.

Varnostna kategorija jadralnega padala pove le nekaj o njegovem odzivu ob predpisanih pogojih in ne sme biti obravnavana kot neka absolutna konstanta!