Državno prvenstvo v preletih 2020

01.11.2020

Avtor: Mitja Jug

V začetku septembra se je v Posočju odvijalo državno prvenstvo v preletih, ki je bilo tokrat organizirano skupaj z Nemci. Že po napovedih je bila tekma zaradi burje vprašljiva, a ker vendarle gre za državno prvenstvo, se na tekmo seveda spodobi iti. Prvi dan je bil zaradi premočne burje odpovedan že dan prej, tako da se odpravimo na pot dan kasneje. Ker nam je Korošcem Posočje kar daleč, se odločimo prespati na Gorenjskem.

Tudi za drugi dan je še vedno napovedana kar močna burja, zato se odločimo na začetek tekme čakati na Gorenjskem. Zjutraj gremo na kavo, čakamo na odločitev organizatorja in okrog desetih dobimo sporočilo, da se bo tekmo poskusilo izvesti na Lijaku. Hitro skočimo v avto in že smo na poti proti Primorski. Ko se peljemo mimo Vipave veter ‘nažiga’ kot pri norcih. Sicer ga je proti Novi Gorici manj, zato se nam zdi da bo mogoče vseeno letljivo. ‘Task committee’ sestavi kratko lokalno disciplino, v zrak pošljemo ‘wind dummyja’ in izgleda da se bo letelo. Začnemo se pripravljati na vzlet. Nekaj tekmovalcev vzleti, nakar iz pristanka sporočijo, da je začel veter jačati in da na tleh piha približno 10 m/s. Iz varnostnih razlogov je disciplina odpovedana in s kombiji se odpravimo nazaj na pristanek, potem pa počasi proti Tolminu.

Tretji dan je napoved dosti boljša in odpravimo se na Kobalo. ‘Task committee’ sestavi zanimivo disciplino, ki nas najprej vodi do Drežnice. Naša skupina se odloči iti spredaj čez Mrzli vrh, druga skupina gre zadaj čez Krn. Na Planico pridemo prej, vendar moramo popravljati višino, tako da nas druga skupina z Jurijem na čelu prehiti. Naslednja obratna točka je Kamno, nato pa Vogel. Do tja gre lepo, se pa žal tam eden od padalcev ponesreči. Kaj točno se je zgodilo nisem videl, poleg njega pa pohvalno pristane Brett in mu priskoči na pomoč. Tudi od Vogla nazaj gre sprva lepo in zaženem se proti naslednji obratni, ki je Staro selo pod Stolom. Pred Rdečim robom dohitim nekaj tekmovalcev, ki popravljajo višino. “Super, tu jih še par prehitim!” si mislim, kar pa se izkaže za napako, saj me pred sedlom začne požira ti, tako da nisem mogel čezenj. Tu mi vodilni uidejo naprej, jaz pa moram nazaj pridobiti višino. Po par minutah na srečo uspem pobrati toliko, da se lahko vržem čez sedlo. Matjažu za mano to žal ne uspe in mora prisilno pristati za Vodil vrhom. Ne bi rad bil na njegovem mestu, saj vem, da je tu zelo malo uporabnih pristankov. Na sedlu me dohiti Matej in naprej letiva skupaj. Do Stola gre brez problema. Oba obrneva Staro Selo in priključiva nazaj na Stol, kjer pa se nikakor ne da pridobiti višine. Naslednja obratna je na Polovniku, meni pa ne gre in ne gre pobrati čez greben. Nekateri podaljšajo proti štartu na Stolu, jaz vztrajam na začetku in po kakšne pol ure mučenja le uspem toliko pobrati, da se komajda vržem čez greben na Polovnik, ki pa je delal tako lepo, da lahko nabereva skoraj dovolj višine za ciljni dolet. Iz Polovnika odletiva z malo minusa, proti cilju pa dolina tako dobro dela, da oba letiva kar po sredi doline in v cilj prideva s 500 m rezerve. Prvi je bil v cilju Tilen Ceglar, zaradi več ‘sprint točk’ pa je zmagovalec Ulrich Prinz oz. od Slovencev Jože Molek.

Četrti dan se burja spet ojača. Vseeno gremo na štart. Par ljudi vzleti, a glede na to, da v zraku izgleda dosti ‘razrukano’, se disciplina odpove.

Peti dan je stanje enako, zato je disciplina odpovedana že v dolini, organizirane pa so druge aktivnosti, kot so ‘hike’ na slap Brinta in Gregorčičev slap (kdor še ni bil, mu priporočam), tura s kolesi na Matajur, ‘kayaking’, večerni ‘hike&fly’, skratka za vsakega nekaj. Ker je za naslednje dni napovedano podobno vreme, se organizator odloči tekmo zaključiti.

Rezultati v SLO konkurenci…

Overall klasa:

  • 1. Jože Molek
  • 2. Tilen Ceglar
  • 3. Dušan Orož

Sport klasa:

  • 1. Nick Petrič
  • 2. Stojan Kranjc
  • 3. Matej Peljhan & Mitja Jug

Fun klasa:

  • 1. Miha Kavčič
  • 2. Veronika Štampfl
  • 3. Špela Šterk

… vendar pa kljub temu, da smo letos minimalno število disciplin za veljavno državno prvenstvo zmanjšali iz 3 na 2, državno žal spet ni veljavno. Po tekmi je bilo veliko razglabljanja, da bi se lahko izpeljala še ena disciplina, tako da bi bilo državno veljavno. Verjetno bi se lahko, ampak po drugi strani je bolje tako, kot pa da bi se zaradi nevarnih razmer še kdo poškodoval. Dosti je bilo govora tudi o točkovanju, ki je bilo letos po novem sistemu TBS, a to je tema za kdaj drugič.