Danes zjutraj šajba in padalčki šibajo iz starta že na vse zgodej. Ker vse zgleda fajn se tudi tekmovalna komisija junaško odloči za 168km disciplino (ko odštejemo cilindre 103 km). Disciplinca poteka najprej nad jezero in nazaj, nato pa proti Chamberyu. Do tja vse lepo in prav pri povratku pa takoj težava, saj je potrebno zapeljati v kar konkretn rotor za priklop grebenov na poti nazaj. Od tu naprej je vse zelo težavno, ko se nekako privlečemo nazaj do starta se peljemo proti točki na severo zahodu. Rodeo ne pojenja :) Nekako se privlečem okoli in ko pridem v cilj prvi šok! Na travniku je že vsaj 60 padalcov, kar mi ni jasno, saj sem imel občutek da sem ves čas vozil precej spredaj.
Matjaž Čater je na velikonočni ponedeljek postavil nov zmajarski državni rekord v disciplini 100km cilj povratek s povprečno hitrostjo čez 45 km/h. V bistvu velikonočni ponedeljek ni bil vremensko poseben dan, zjutraj sem še razmišljal a naj sploh grem letet po osmih mesecih vsega, kar letenje ni. Pa sva se z Mišotom vseeno dogvorila za Ambroža. Veliko mi pomeni, če so z mano še vsi moji, to pa zna biti pestro. Če ne drugega je potrebnega več medresorskega dogovarjanja in usklajevanja med ministrstvom za dom in družino in upravo za zračno plovbo, dogodek je upočasnjen na stari »long play«, ne samo na dva »hit« komada, tolerančni prag si resetiraš na 1,8x vrednosti, pa je. In je šlo gor celo pleme s psom, kar je poseben dogodek, najbolj seveda za najmlajša dva. Všššššššš, vzkliki, vsrkavanje vsega okrog...Končno.
Že 20 let ob začetku leta vabimo vse ljubitelje jadralnega padalstva na srečanje v Stubai-u. Leta 1988, je „Stubai Cup“ prvič organiziral nepozabni ustanovitelj Parafly šole Hans-PeterEller skupaj s Turističnim društvom Fulpmes. V naslednjih 20-ih letih je Stubai Cup prerasel venega največjih in najpopularnejših dogodkov v jadralno padalski srenji. Kljub včasih slabim vremenskim napovedim se je dolina Stubai vedno odlično izkazala s svojo ugodno mikroklimo. V dvajsetih letih prireditve ni bilo potrebno nikoli odpovedati ali prestaviti zaradi slabega vremena. Kljub nevihtam v Alpah se je pri nas na Elferju in Schlickulahko letelo.
Končno, zadnji dan je mimo. Ne vem kako bi napisal ampak nekako smo lahko zelo zadovoljni z letenjem Orožnika , ki nas je vse zelo prijetno presenetil. Po drugi strani pa zadnje dva dneva nista bila ravno po našim okusu. Đuro je nekako prehiter in mu danes skok naprej ni uspel saj se je po odličnem začetku hitro ulegu. Valle pač ni za porivače, in zgrešena linja te hitro stane dobre uvrstitve. Klemena je že včeraj zapustila sreča, ko se nikakor ni mogu pobrat, danes je za konec pa še metal rezervo in po naključju pristal čisto blizu Đurota. Na srečo je z njim vse ok. Tako če potegnemo črto….Orožnik skupno na stopničkah, Đuro 21., Klemen 31., Mare in Primož proti koncu. Prav gotovo bi z malo sreče lahko imeli 3 med 10! Drgač pa po mnenju večine tekmovalcev čisto preveč tekmovalnih dni. Vsi, razen mogoče prvih, so nekak sam čakali, da se konča. Kakor sem že napisal je letenje tu kar zahtevno, v skupini se da dirkat, soliranje pa je skoraj nemogoče.
English
