Napoved je že zjutraj kazala na močnejši veter, zato je bila tekma skenslana na brifingu v dolini. Da se ne bi preveč dolgočasili, je organizator poskrbel ogled eno uro oddaljenega mesta, nato so nam častili bolj revno kosilo in nas peljali gledati eno močvirnato lužo. Stvar naj bi bila nekakšen narodni park, čeprav ni zgledala glih 'bogvekaj'. Pihalo pa je res fanj. Po večerji v našem najbolj priljubljenem baru, nas je zamikal večerni počitek v ponvicah 'bombažnega gradu' (Pamukkale – prevod). Opogumljeni in v zavetju teme smo se podali po kalcitni steni navzgor, kjer smo izvedli prvi vzpon po slovenski smeri (sej majo tudi urejene poti, sam tam pobirajo davek). Splezamo dobršen del vzpona proti vrhu, kjer ugotovimo, da je vode precej manj kot podnevi in še tako topla ni kot je bila prejšnji dan. Vseeno namočimo bose tačke v korito in odpremo pirček in uživamo v nočnem pogledu. A že kmalu nas zmotijo baterijski snopi varnostnikov (očitno jih je prebudilo naše glasno občudovanje znamenitosti in efesa). Zadnji čas se odločimo za dvig riti in gas proti vznožju. Na dnu se prelevimo v ta prave turiste in parček (tudi francozinja je bla z nami). Za nami prisopiha prešvican varnostnik, ki pa očitno ni prepoznal naše kameleonske kamuflaže. Padalsko-filozovsko-politična debata je trajala še pozno v noč.