| Prispeval Primož Podobnik
|
| Torek, 20 Januar 2009 18:12 |
Stran 7 od 14 Prekratek! - je bil in piše Gašper Prevc
Malo statistike za začetek: v desetih dneh Mehike je bilo točno toliko letalnih dni - leteli smo sicer (le) 9 dni zaradi počitka na dan otvoritve. Skupno sem nabral 24 letalnih ur - cca. 2,5 ure na polet - toliko kot spijemo pira na dan. Primož malo manj, raje več tekile :), da ne boli želodec. Ritem je res ubijalski. Vstajamo že ob 7. uri, ob 8.45 pičimo proti štartu. Danes nam je še uspelo, za jutri nisem prepričan. Kdaj ste vi nazadnje leteli štiri dni zapored po 4 ure dnevno (razen Erzota)? No da neham cvilit... spet smo imeli carsko dirko...84 km dolg trikotnik okoli planote južno od doline Bravo, kjer bo očitno sestavljenih večino tekmovalnih disciplin. Po pilonu se poženemo po južni strani planote anteni naproti. Klasika. Je malo razrukano, vendar je treba tiščat gas da ne ostaneš zadaj, kot se je to zgodilo danes Urbanu. Ne sicer zaradi gasa, s katerim Urban ne štedi, ampak je na povratku šel predaleč in se je moral vračati nazaj pod glavnino, ki je dobila lep steber za preskok na severno stran planote.Od tu letimo po konvergenci v Monarco, obratna točka je bila v venturiju, zato je bilo treba biti pazljiv da si jo obrnil čim višje. Do tu nas je Urban z previsoko letečo skupino že polovil, prehitel in šel obračat točko na 400m. Vsem ostalim tekmovalcem je bil dovolj velik izziv radij na 2km, kot je bilo napisano v disciplini. S Primožem tu narediva dobro potezo in sva v dobrem položaju pred zadnjo stranico trikotnika, ki gre nazaj po konvergenci proti štartu. Aljaža v gužvi plavih Ginov ne vidim, verjetno je visok in nadzira potek tekme - kot vedno :) Sam uberem bolj desno špuro od glavnine, ki zgleda bolj obetavna, izkaže pa se za manj. Tako zadnjo obratno točko obrnem nekje na 50. mestu, vendar smo vsi zelo skupaj. Cilj je zanimivo postavljen - na hribčku na severni strani planote se ustavi čas, nato pa moramo odleteti proti cilju v dolino Bravo. Prva skupina 7 mož jo useka lepo po sredi planote, ostali pa še nabiramo višino okrog El penona. Odločim se za tvegan manever (ker sem že prej zajebal in ne štejem za timski rezultat:) in jo tudi sam mahnem po podobni špuri dobri uvrstitvi naproti, malo nižje od zmagovalne skupine. Da bi obrnil točko mi zmanjka nekaj metrov, rešujem se na severni strani. Ta čas se vsako sekundo pripelje v cilj kak tekmovalec, med prvimi Primož. Odnaša me od točke, zato se po nekaj 100m pridobljene višine zapodim proti hribu, da bi kočno zaključil naporno dirko. Točka je očitno globoko na južni strani hriba, zmanjka mi 70 metrov. Pristanem pod hribom. Izmučen in poražen. Pol ure kasneje se s carsko višino pripelje Urban - kot zmagovalec svoje discipline :)
Po dveh ciljnih felerjih sem tako že izven igre - v takem položaju se mi je zelo težko motivirati za naslednje dni. Zato sem si zadal do konca prvenstva dva cilja:
1. nikoli več ne scurim v zadnjih metrih pred ciljem!
2. da v olc-ju prehitim vodilnega Erzota :)
Naj me organizator in postavljalci dirke uslišijo! |
| Zadnjič posodobljeno Petek, 26 Februar 2010 17:52 |
English
Tekmovanja 
Velika post.Really cenim vaše delo. 
pred Keiko Hirako z Japonske in Anjo Kroll iz Švice. 
Bravo!
Samo gas in še enkrat gas, vmes pa parkrat za nekaj sekund stisneš zobe, ko te ruka v granatah (termiki). Držte se. Pa ne izpustite več medalje iz rok. LP Jože
LP Jože
Prikaži/Skrij poje za vnos
