Spet zazvoni telefon, kdo je pa zdaj? Pogledam - Arči, oglasim se, on pa kot iz topa: ''Ej, saj tisti darilni bon izpred petih let še velja, kajne?'' Pritrdim mu, seveda. On pa v isti sapi: ''Ali imaš čas jutri peljati mojo sestro?'' Pomislim, vreme bo lepo, Klemen gre na Stol, tako da naskoka na rekord ne bo, čas torej imam. Da, peljem. Zmeniva se za uro, prevoz, povprašam ga o sestri, ali je športen tip in kako prenaša adrenalinske športe. ''Brez problema, trpežna je,'' odgovori. Takoj se mi v glavi porodi ideja, kaj pa če bi z njo poskušal postaviti nov rekord. Na hitro izpolnim najavo poleta in si mislim, če bo, bo, če ne pa drugič.